Imam sreco, da ima kar nekaj mojih frendov, froce stare ze dve - tri, ali pa se vec let. Torej bi v njih, moral imeti idealne “instruktorje”, kako cim manj stresno prezivis, tisto prvo, najbolj turbulentno obdobje starsevstva. Priloznost, da ob vrcku piva, koncno spregovorimo se o cem drugem, kot pa le o slovenskemu nogometu, ki ga ni vec, o kosarkarskih beguncih iz Tivolija, ali pa nasplosno o sportu, ki je preprosto izginil iz nacionalke. Na zalost pa ugotavljam, da bom moral tezave, s katerimi se srecujem predvsem v zgodnjih jutranjih urah, resevati sam, oziroma skupaj z “naso”. Nasveti teh mojih izkusenih prijateljev so namrec tako razlicni, da se pogosto vprasam, ce so to sploh njihovi froci! Se najbolj me spominjajo na vrle kolumniste, ki o vsem vse vedo. Razlika med njimi je le ta, da imam moje prijatelje rad in da vem, da so nepoboljsljivi saljivci, ki jih ne velja jemati resno, medtem ko se pri kolumnistih dejansko dostikrat vprasam, kako tak folk sploh lahko normalno funkcionira. Vsak teden si morajo izmisljevati kaj novega, vsak teden na novo je treba dokazovati da tocno ves o cemu pises in konec koncev, o prav vsaki zadevi, je potrebno imeti to jebeno misljenje, ki je seveda edino pravilno!
Zakaj sploh to pisem? Zato, ker imam mnenje. Tudi jaz imam mnenje o vsaki stvari - no ja, vcasih se mi kratko malo “jebe”. Vendar pa dalec od tega, da nebi znal poslusati tudi mnenja, ki ni ravno meni po godu. Se vec. Mnenje sem pripravljen deliti z drugimi in ga na koncu morda tudi spremeniti - to se sicer se ni zgodilo! 
Skratka, po mesecu dni moje nove vloge oceta, sem prisel, do strasne ugotovitve! Da se izognem nadaljnim problemom in da bom v vsakem momentu vedel, kaj je pravilno in kako moram postopati, bom postal kolumnist. Tako bom vedel prav vse. Tako bom pameten, da bodo vse bukve o starsevstvu, ki so bile do sedaj napisane, enostavno za en kurac. Jaz bom tisti, ki bo vedel kako in kaj in jaz bom tisti, ki mu bodo nadebudni bodoci fotri nasedali in mu neprekinjeno lezli v rit in s tem hranili njegov ego. Pred tem, se moram le se spremeniti v totalnega egocentrika, prepricati samega sebe, da sem najpametnejsi, predvsem pa verjeti, da me ima folk rad in da me spostuje in ravno ta folk, imeti za najvecje cepce. Iz posteljice slisim zacetne tone, katerim ponavadi sledi jok, ki je znak, za menjavo plenic, ali pa cas za “priklop” na mlekarno. Ker pa sem postal kolumnist, bom v trenutku ugotovil, ce morda vzrok ne tici nekje povsem drugje! Ce se mi bo dalo, vam naslednjic o tej temi morda tudi kaj napisem. Itak pa ne boste nic razumeli! Vi cepci.
17 Komentarjev
lahko pa začneš redno spremljat oddajo Nanny 911 na tv3, tam rešijo vse probleme s froceki
za prvo kolumno vec kot izvrstno.. drzim pesti, da ostanes v taksni kolumnisticni formi se naprej
oprosti, jaz sem mojstrica za otroke. Mam pač srečo, da sem cool teta. Moji nasveti pa so najboljši
Predispozicije za kolumnista imaš prave
Hoho, dobra, res
Ko bom velik, bom kolumnist. Zaenkrat dobro kaže, samo še pisat moram začet
Kdo te je pa tako razjezil oz. navdihnil?
Sasa, verjetno ponedeljek!
Aha!:) A tako se zdaj imenuje?
Nasveti o mulcu? Ha ha, to obdobje se je končalo z dnem, ko si dobil svojega/svojo. Odslej se lahko le bahaš, pretiravaš ali kar lažeš, da bo tvoj naraščaj videti čim bolj super(wo)manovsko. Kakšni nasveti neki?
No ja, naj ti dam en nasvet: NASVETOV NE RABIŠ. KOT OČE NAJBOLJE VEŠ, KAJ JE PRAV. ČE NE VEŠ, SI PA MODRO TIHO IN SE DELAŠ, DA VEŠ.
(Caps Lock off, over and out)
mater, zdej sem takoj prečrtal “kolumnist” s seznama “kaj želim postati”.
msmt je pa stresel vso modrost, o kateri sem razmišljal
Dobro, a je uporaba besede “froc” res nujna?! Meni se zdi to tako poniževalno do otroka, da to ni res. Resno mislim
Volk, seveda nisem niti pomislil na negativen prizvok. Beseda froc, zame lahko pomeni le razposajenost v pozitivnem smislu. Kriticno gledano, bi vse izraze, razen otrok, lahko dojemal v negativnem smislu. Odvisno v kaksnem kontekstu jih slisis oziroma beres in dojemas. Meni so izrazi kot so froc ali mulc simpaticni in jih v taksnem kontekstu tudi jemljem.
Jaz nimam pa prav nič proti frocu. Pri nas uporabljamo imena tamal, mulc ipd v prijaznem in simpatičnem kontekstu in jih naš “froc” tudi tako sprejema. Tudi jaz se že danes psihično pripravljam na “tastaro”, “mat” & com…. tako pač je in moj sin bi pri svojih 30-ih, če bi me še vedno klical mamica izgledal malce bebavo, a ni tako? Moje mnenje je, da ni poanta v zaporedju črk, katere uporabljaš za opis nečesa, ampak v načinu, s katerim jih uporabljaš … četudi je to froc ali tastara
Nekam čudno mi ta post “smrdi” po nekomu…pa ne gre za Hanine pleničke
oh LonDON ne nori, nocmo se enega crnkovica
Dragi London, a lahko napišeš tole še enkrat, prosim. Štekam, da je fajn, pa ne razumem vsega, ker sem se udaril v glavo. Jaz, cepec in jaz, froc.
no, vsaj oskar mu ni ime.. frocu (ljubkovalno kakopak) namreč..
One Trackback/Pingback
[...] denar za Hada Spet je tu Ko moraš vse vedeti Kličemo koga? mlečnozoba mozoljasta blago telečja zadeva NLP, jao! _blogorolaHonType = [...]
Pusti komentar